Nemci zbrali več kot milijardo, do konca desetletja bi delali milijone humanoidnih robotov

Start up Neura Robotics iz nemškega Metzingena je prejšnji teden zaključil krog financiranja C, pri čemer je od vodilnih tehnoloških podjetij zbral do 1,4 milijarde dolarjev in postal eden največjih start upov umetne inteligence v Evropi. Z razvojem humanoidnih robotov bo skušal Evropi zagotoviti več avtonomije na tem področju in uloviti večje tekmece iz ZDA in Kitajske.

Zbran denar bo namenjen eksponentnemu povečanju proizvodnje humanoidnih robotov, razvoju platforme umetne inteligence Neuraverse, ki bo te robote povezala v sistem, in tako imenovanim Neura telovadnicam (Neura Gym) za urjenje robotov v realnih okoljih. V podjetju pravijo, da želijo do konca desetletja izdelati več milijonov robotov na leto in postati ena večjih globalnih platform za tako imenovano fizično umetno inteligenco, torej robote, opremljene z umetno inteligenco.

V start up so vložila tehnološka podjetja, kot so Nvidia, Amazon, Qualcomm ter nemška dobavitelja avtomobilski industriji Bosch in Schaeffler. Med vlagatelji sta tudi Evropska investicijska banka (EIB) in ameriški ponudnik stabilnih kovancev Tether.

Zadnji krog zbiranja denarja je občutno presegel prejšnje. Podatki vseh predsemenskih rund sicer niso javni, a je podjetje v dveh krogih leta 2023 skupaj zbralo okrog 65 milijonov evrov, nato pa januarja lani v seriji B še 120 milijonov evrov.

“Prihodnost umetne inteligence ne bo le na zaslonih,” je dejal ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja David Reger. “V resničnem svetu se bo gibala, komunicirala, se učila in delala skupaj z nami. Verjamemo, da bosta fizična umetna inteligenca in kognitivna robotika postali eden največjih tehnoloških premikov v prihodnjih desetletjih, ki bosta preoblikovali celotne panoge, od proizvodnje in logistike do zdravstva, storitev in gospodinjske robotike.”

Robot za vsakogar

Reger je Neura Robotics ustanovil leta 2019 v Metzingenu na jugozahodu Nemčije. Podjetje razvija tako imenovane kognitivne robote, ki s pomočjo umetne inteligence, računalniškega vida in najrazličnejših senzorjev zaznavajo okolico in samostojno izvajajo naloge.

Paradni izdelek podjetja je humanoidni robot 4NE1 (v angleščini se izgovori kot “for anyone” oziroma “za vsakogar”), ki je visok 180 centimetrov, tehta 80 kilogramov, doseže hitrost do pet kilometrov na uro in lahko nosi med 10 in 100 kilogrami tovora. Opremljen je s 360-stopinjskim vidom in “kožo” iz senzorjev. Pri Neuri ga opisujejo kot prvega evropskega humanoidnega robota, pripravljenega na serijsko proizvodnjo.

Neura cilja predvsem na industrijska podjetja, ki bi robote lahko uporabljala v tovarnah in skladiščih ter za administrativna dela. Po navedbah podjetja naročila presegajo milijardo dolarjev, predvsem prek partnerstev z industrijskimi in tehnološkimi velikani, ki so vodila zadnji krog financiranja.

4NE1 prihaja tudi v različici mini, mišljeni za manj intenzivno uporabo v raziskavah, izobraževanju in zabavni industriji. Pozneje podjetje vidi robota tudi v domovih za pomoč pri gospodinjskih opravilih ali za pomoč starejšim. Že zdaj imajo v ponudbi robota osebnega asistenta, imenovanega MiPA, ki sicer ni podoben človeku (spominja bolj na ploščato in modernejšo različico robota R2D2 iz filmov Vojne zvezd), a je zamišljen prav za pomoč pri gospodinjskih opravilih ali v pisarni.

Stava na programsko opremo

Trenutno je podjetje zmožno izdelati okrog šest tisoč humanoidnih robotov na leto. Toda že prihodnje leto želijo to številko dvigniti prek deset tisoč, nato pa do leta 2030 te zmogljivosti povečati eksponentno, na več milijonov robotov na leto.

Toda vrednost ponudbe ne prihaja zgolj iz robotov, ki jih razvijajo. Ključni del strategije je platforma Neuraverse, ki naj bi omogočila prenos znanja med različnimi roboti. Ko se en robot nauči določene naloge, se lahko pridobljeno znanje prenese na vse druge sisteme. Start up to učenje fizične umetne inteligence izvaja v posebej za to prilagojenih okoljih, ki jih imenujejo Neura Gym. Te telovadnice, ki jih opisujejo kot “prva realna okolja za urjenje robotov”, naj bi razširili po vsem svetu.

Prav zato podjetje svoje področje delovanja opisuje kot fizično umetno inteligenco in ne zgolj robotiko, vlagatelji pa ga obravnavajo ne le kot proizvajalca strojne opreme, temveč kot lastnika programske in podatkovne infrastrukture za humanoidne robote. Z vidika vlagateljev je naložba v Neura Robotics predvsem stava na prihodnji evropski operacijski sistem za robote.

V igri z največjimi

Prav ta kombinacija je razlog za relativno visoko vrednotenje, ki podjetje postavlja ob bok glavnim tekmecem pri razvoju humanoidnih robotov. Z zadnjim krogom financiranja je Neura Robotics dosegel vrednotenje v višini sedem milijard dolarjev, je poročal Financial Times.

Glavna tekmeca sta na primer ameriška start upa Figure AI in Apptronik. Figure AI s svojim humanoidnim robotom Figure 03 je z zadnjim zbiranjem denarja dosegel vrednotenje med 30 in 40 milijard dolarjev, kar odraža močnejše kapitalsko zaledje Silicijeve doline. Apptronik z modelom Appolo ima že nižje vrednotenje kot Neura pri okrog šestih milijardah dolarjev, stavi pa predvsem na strateško partnerstvo z Mercedes Benzom in Googlovim laboratorijem za umetno inteligenco DeepMind.

Obenem ne moremo mimo proizvajalca električnih vozil Tesla, ki razvija humanoidnega robota Optimus. Podjetje svojih 1.300 milijard dolarjev tržne vrednosti težko upravičuje zgolj s prodajo električnih vozil, ki je lani prinesla manj kot 100 milijard dolarjev prihodkov. Veliko vlogo pri zanimanju vlagateljev verjetno igrajo obljube glavnega izvršnega direktorja in najbogatejšega Zemljana Elona Muska, da bo v prihodnosti večina vrednosti podjetja prišla iz robotike in umetne inteligence oziroma robota Optimus.

Na Kitajskem so glavni tekmeci podjetja, kot so Unitree, UBTech in Agibot. Ta se zanašajo predvsem na nižje stroške proizvodnje, ki bi jim lahko omogočila, da hitreje dosežejo množično proizvodnjo.

Pri tem nismo omenili podjetja Boston Dynamics, ki velja za voditelja in pionirja pri razvoju robotov. Toda primerjava z Boston Dynamics, ki med drugim razvija humanoidnega robota Atlas, ni najbolj ustrezna, ker ima podjetje drugačno strategijo in se ukvarja v prvi vrsti z robotiko, ne pa z umetno inteligenco oziroma integracijo obeh. Čeprav trenutno Boston Dynamics, ki je v lasti Hyundaija, izdeluje nemara najbolj napredne robote, mnogi vlagatelji špekulirajo, da bo na koncu prevladala najboljša platforma, kot se je zgodilo v primeru pametnih telefonov in računalnikov.

Evropski up

Evropa je digitalno revolucijo zadnjih dveh desetletij spremljala bolj ali manj iz ozadja, kar velja tudi za nišno področje robotike, kjer prednjačijo kitajska in ameriška podjetja. A na področju robotike bi Evropa lahko izkoristila nekatere prednosti, na primer močno avtomobilsko industrijo, vodilne proizvajalce industrijske opreme, visoko stopnjo avtomatizacije in robustne industrijske dobavne verige.

Neura Robotics je edini resni evropski kandidat za naziv vodilnega globalnega igralca v robotiki, pri čemer se zanaša na razvoj celotne infrastrukture, od samih robotov do umetne inteligence, ki jih povezuje, pa tudi na strateška industrijska partnerstva s podjetji, kot je proizvajalec čipov za umetno inteligenco Nvidia.

Prav zato je med vlagatelji tudi Evropska investicijska banka (EIB), ki se zaveda pomembnosti razvoja lastne umetnointeligenčne platforme za robotiko.

“Z vlaganjem v Neura Robotics EIB močno podpira naslednji val fizične umetne inteligence in kognitivne robotike. Od varnejših tovarn in pametnejše logistike do povsem novih storitev bo odprta platforma Neuraverse podjetja Neura pomagala tisočim robotom, da se učijo drug od drugega v realnem času – s čimer bo pospešila inovacije, okrepila evropsko tehnološko avtonomijo in umetno inteligenco spremenila v oprijemljive koristi za delavce in podjetja,” je naložbo komentirala podpredsednica EIB Nicola Beer.

Druga faza

Prva generacija umetne inteligence je ustvarila klepetalne robote in digitalne pomočnike, kot so ChatGPT, Claude in Gemini. Z naslednjo generacijo se umetna inteligenca prenaša v fizični svet – v robote, avtonomna vozila, industrijske stroje in logistične sisteme.

“V prihodnosti ljudje ne bodo več spraševali zgolj, kaj jim umetna inteligenca lahko pove. Spraševali bodo, kaj lahko umetna inteligenca fizično naredi,” pravi Reger. “Če je bila prva faza revolucije umetne inteligence osredotočena na ustvarjanje vsebin in programske opreme, želi Neura Robotics postati eden ključnih igralcev naslednje faze – v kateri bodo algoritmi zapustili zaslone in se preselili v tovarne, skladišča, bolnišnice in morda nekoč tudi domove.”